Adis Abeba
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ádis Abêba (redkeje Áddis Abêba) (amharsko አዲስ ፡ አበባ, Novi cvet, Nova cvetka, nova roža, oromsko Finfinne) je glavno mesto Etiopije. Etiopski kartografski inštitut uporablja zapis Addis Abeba. Trenutno število prebivalcev je okoli 4 milijone, z 8 % letnim prirastkom. Tako je mesto daleč najgosteje naseljeno mesto v Etiopiji. Adis Abeba ima kot mesto s posebno pravico (ras gez astedader) status mesta in države.
Mesto leži nad 2.200 m nadmorske višine ob vznožju 3.000 m visokega Entota, 9,03° severno, 38,74° zahodno.
Pestra demografija mesta navaja 80 različnih narodnosti, ki govori 80 različnih jezikov, ter rimskokatoliške in muslimanske skupine.
V Adis Abebi je od leta 1950 Univerza, ki se je nekdaj, med leti 1962 in 1975 imenovala Univerza Hajla Selasija I., po nekdanjem etiopskem negušu, ki je univerzi leta 1961 daroval svojo Palačo Guenete Leul.
Hajle Selasije I. je leta 1963 pomagal ustanoviti Organizacijo afriške enotnosti (OAE) in povabil njeno vodilno telo v mesto. OAE so razpustili leta 2002. Nadomestila jo je Afriška zveza, katere sedež je ravno tako v Adis Abebi.
Mesto ima Mednarodno letališče Bole, kjer so leta 2003 zgradili nov terminal. Iz mesta je speljana stara železnica vse do Džibutija na severovzhodu.
Vsebina |
[uredi] Zgodovina
Položaj in ime mesta je izbrala itege (cesarica) Taitu Betul, mesto samo pa je leta 1887 (po drugih virih 1896) ustanovil njen mož, negusa negesti Menelik II. Menelik II. je najprej zapustil Entoto, kjer je bilo le vojaško taborišče. Dve večji cerkvi iz opeke, Mariama in Ragvele, še danes stojita tam. Mesto opravlja vlogo prestolnice od leta 1893.
Tradicionalno so se neguši in hatseji selili iz kraja v kraj glede na strateške in prehranjevalne razmere. Preden so preselili prestolnico, je živelo na Entotu 50.000 prebivalcev. Neugodno podnebje, pomanjkanje vode in lesa ter ravnega prostora za zidavo je postalo glavna ovira za nadaljnji razvoj mesta.
Mesto Adis Abeba je dobilo ime po cvetočih mimozah na tem področju. Že od nekdaj so etiopski veljaki radi zahajali v Filvoho, toplice v bližini, okrog katerih se je oblikovalo mesto, na križišču severnih in južnih etiopskih pokrajin in prastarih karavanskih poti. Mesto leži tudi dovolj visoko, da v njem ni tropskih bolezni. Z razvojem mesta je seveda prihajalo do pomanjkanja lesa. Košate zigbe, ki so prej krasile gozdnato pokrajino so hitro porabili za gradnjo in kurjavo. Tako je bil Menelik II. prepričan da bo moral mesto zapustiti. Leta 1900 je 20.000 prostovoljcev v Adis Alemu (Novi svet), zahodno od Adis Abebe, gradilo novo palačo. Diplomati in plemstvo, ki so bili ustaljeni v Adis Abebi, niso zaupali hatseju, da se ne bi selil še v kak Adis. Čeprav je bilo Etiopcem v krvi da so menjali prestolnice po potrebah, se je Menelik II. vdal njihovemu nasprotovanju in je gradnjo ustavil. Poleg tega so na golem območju pogozdili avstralski evkalipt (bahr zaf - prekomorsko drevo), ki se je dobro prijel. Zato bi lahko imenovali Adis Abebo tudi Evkaliptovo mesto.
Mesto so med 2. italijansko-abesinsko vojno v letih 1936 in 1939 zasedle italijanske zasedbene sile in nad prebivalstvom izvajale krvave represalije. 5. aprila 1941 so Adis Abebo osvobodile enote Združenega kraljestva in etiopskih partizanskih sil. Natanko naslednji mesec se je zadnji etiopski neguš negasti vrnil na prestol za 33 let.
[uredi] Zanimivosti
Vredno je omeniti, da mestne ulice nimajo imen.
V mesto ponoči iz okolice prihajajo hijene, ki igrajo vlogo čistilcev.
Ker leži mesto precej južno in visoko, je vreme skozi leto zelo blago.
[uredi] Viri
- Danilo Jelenc (1994), Etiopija in Eritreja, Četrt stoletja v Afriki, (Didakta, Radovljica, pp 260), (COBISS)
