Antropologija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Antropologija (grško ανθροπος: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) je znanstvena veda o človeštvu (glej rod homo (hominoid)) kot členu narave in o njegovi biološki naravi. Raziskuje njegov položaj med ostalimi živimi bitji, lastnosti zgradbe telesa, izvor, starodavne in sodobne fizične tipe. Veda sama je celovita v dveh pogledih: ukvarja se s človeškim rodom skozi njegovo celotno zgodovino in z vsemi razsežnostmi človečnosti.
Vsebina |
[uredi] Antropološki pojmi
- kolonializem
- mešanje kultur
- kultura
- narodnostni sestav
- vloga spola
- sorodstvo in potomstvo
- poroka
- družina
- politični sistemi
- rasa
- religija
- obstoj
[uredi] Antropološka področja in podpodročja
- biološka antropologija (tudi fizična antropologija)
- sodna antropologija
- paleoetnobotanika
- kulturna antropologija (tudi socialna antropologija)
- uporabna antropologija
- kibernetska antropologija
- razvojna antropologija
- okoljska antropologija
- gospodarska antropologija
- etnomuzikologija
- medicinska antropologija
- politična antropologija
- poslovna antropologija
- antropologija religije
- občna antropologija
- vidna antropologija
- jezikovna antropologija
- sočasno jezikoslovje (ali opisno jezikoslovje)
- raznočasno jezikoslovje (ali zgodovinsko jezikoslovje)
- etnolingvistika
- družbeno jezikoslovje
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
