Balkan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Za druge pomene glej Balkan (razločitev).

Balkan je zgodovinsko in zemljepisno ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo. Področje obsega približno 550.000 km² in ima približno 53 milijonov prebivalcev.

Politični zemljevid Balkana

Zemljepisno je to Balkanski polotok, ki ga obkrožajo Jadransko morje, Jonsko morje, Egejsko morje, Marmarsko morje, Črno morje ter morski ožini Bospor in Dardanele.

Običajno se za balkanske države štejejo:

Ime regije izvira iz drugega imena za gorovje Stara Planina, ki poteka od osrednje Bolgarije v vzhodno Srbijo, samo ime »Balkan« pa ima koren v turškem izrazu za goro.

[uredi] Opredelitev Balkana

Če Balkan štejemo za polotok, potem njegove meje glede na ostalo Evropo ni težko določiti. Polotok je namreč tisto ozemlje, ki ga skoraj v celoti obdaja voda, je le ozko povezano z večjo kopensko gmoto in sega čez krožnico, katere premer povezuje skrajni vodni točki na obeh straneh tega ozemlja. Ta povezovalni premer je hkrati tudi kopenska meja polotoka.

Če pri Balkanu zarišemo krožnico skozi skrajni vodni točki na severu Jadranskega in Črnega morja, ugotovimo, da Balkan na jugu močno sega prek te krožnice, torej lahko govorimo o polotoku z okrog 1300 km dolgo navidezno mejo, ki teče nekako od Trsta do Odese po ozemlju Italije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Romunije, Moldavije in Ukrajine. V tem primeru je na Balkanskem polotoku približno petina Slovenije.

V geografiji pa meje raje postavljamo po vidnih ločnicah v pokrajini, na primer po slemenih vzpetin ali po rekah, in v svetovni geografski literaturi se severna meja Balkanskega polotoka največkrat postavlja od Kvarnerskega zaliva po Kolpi, Savi in Donavi do Črnega morja. V tem primeru Slovenija ne leži na Balkanu.

Zaradi praktičnih razlogov, predvsem pridobivanja podatkov, pa meje pogosto potegnemo kar po mejah držav, in ker je bila nekdanja Jugoslavija večinoma na Balkanu, v svetu največkrat tudi vse njene naslednice prištevajo k balkanskim državam, tako tudi celotno Slovenijo, in na primer navajajo, da je najvišji vrh Balkana Triglav.

Zaradi slabih predznakov se Balkan recimo za Avstrijce začne onstran Karavank, za Slovence čez Kolpo, za Hrvate pa šele na Uni, torej pri sosedu, zato mnogi raje uporabljajo sicer prav tako slabo opredeljen izraz jugovzhodna Evropa.

Vendar pa je leta 1994 Mednarodna geografska zveza na regionalni konferenci v Pragi Slovenijo nedvoumno uvrstila med devet srednjeevropskih držav, skupaj z Nemčijo, Poljsko, Češko, Slovaško, Madžarsko, Švico, Lihtenštajnom in Avstrijo. Balkan pa ni samo geografski pojem, saj ima tudi kulturne, zgodovinske, politične, verske, jezikovne in številne druge razsežnosti, ki jim še težje postavimo meje, tako da nekega enoznačnega odgovora, do kam sega Balkan, ni mogoče dati.

[uredi] Zunanje povezave

Balkan je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.

Regije sveta
Afrika:	Afriški rog \| Gvineja \| Južna Afrika \| Magreb \| Osrednja Afrika \| Podsaharska Afrika \| Sahel \| Severna Afrika \| Severozahodna Afrika \| Sudan \| Velika jezera \| Vzhodna Afrika \| Zahodna Afrika
Ameriki:	Andske države \| Gvajana \| Južna Amerika \| Južni konec \| Karibi \| Latinska Amerika \| Patagonija \| Srednja Amerika \| Velika jezera \| Veliko nižavje
Azija:	Anatolija \| Arabski polotok \| Bližnji vzhod \| Daljni vzhod \| Indijska podcelina \| Indokina \| Jugovzhodna Azija \| Jugozahodna Azija \| Kavkaz \| Levant \| Osrednja Azija \| Severna Azija \| Sovjetske države \| Srednji vzhod \| Vzhodna Azija \|
Evropa:	Balkan \| Baltik \| Beneluks \| Britansko otočje \| Južna Evropa \| Jugovzhodna Evropa \| Severna Evropa \| Skandinavija \| Srednja Evropa \| Sredozemlje \| Vzhodna Evropa \| Zahodna Evropa
Oceanija:	Avstralazija \| Melanezija \| Mikronezija \| Polinezija \| Tihomorski obroč
Polarna območja:	Antarktika \| Arktika