Dekani
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
| Dekani | |
|---|---|
| [[Slika:|295px]] | |
| Zemljevid: | Dekani |
| Nadmorska višina: | 56 m |
| Vrsta: | [[{{{vrsta}}}]] |
| Ustanovitev: | {{{ustanovitev}}} |
| Ustanovitelj(i): | {{{ustanovitelji}}} |
| Prva omemba: | {{{omemba}}} |
| Trške pravice: | {{{trg}}} |
| Zgodovinsko ime: | {{{zgodovinsko ime}}} |
| Mestne pravice: | {{{mesto}}} |
| Št. prebivalcev: | 1409 |
| Površina: | {{{povrsina}}} |
| Pošta: | 6271 Dekani |
| Krajevna skupnost: | [[{{{krajevna skupnost}}}|KS {{{krajevna skupnost}}}]] |
| Občina: | Koper |
| Pokrajina: | Primorska |
| Stat. regija: | Obalno - kraška regija |
| Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. | |
Dekani so strnjeno naselje ki se nahaja v ustju doline reke Rižane, na položnem vznožju gričev Kaštelirja (214 m) in Golega hriba (217 m), nad glavno cesto Koper - Ljubljana. Spada v mestno občino Koper.
K naselju sodijo zaselki Miši, Mlini, Na Vardi, Postaja, Robida in Valmarin. Ob Rižani je v preteklosti delovalo devet velikih mlinov, od katerih so nekateri imeli tudi po deset mlinskih koles. Skozi naselje tečeta Potok in občasno Sekolovec, ki se izlivata v Rižano.
V zgornjem delu jedra naselja stoji župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja zgrajena leta 1229. Cerkev so gotsko predelali ob koncu 15. stoletja. Zadnja obnova in razširitev župne cerkve je iz leta 1902. Glavno oltarno sliko in prezbiterij je leta 1944 naslikal Tone Kralj. Ob straneh sta starejša kipa sv. Cirila in Metoda. Od nekdanjih štirih sta danes ohranjena še dva baročna stranska oltarja. Okoli cerkve je pokopališče z spomenikom NOB.
[uredi] Zgodovina
V bližini naselja so odkrili več rimskih in zgodnje srednjeveških arheoloških najdb. Leta 1979 so arheologi izkopali mozaični opečni zid, ostanek rimske hiše.
Vas se leta 1467 omenja kot Villa Canum. Ime naselja naj bi izhajalo od beneškega plemiča De Cana, ki si je tu zgradil hišo, ki še stoji in ima vdelan plemiški grb z letnico 1480. V obdobju narodnega prebujenja je bila leta 1869 ustanovljena čitalnica. V naselju je delovala prva posojilnica v slovenski Istri.
Pod italijansko okupacijo se je leta 1932 pred občinskim uradom zbralo več sto kmetov, ki so zahtevali pouk v materinščini, znižanje davkov in odpis dolgov.
Po letu 1954 je kraj iz kmečkega postal industrijski s tovarno ključavnic in kovinske galanterije (LAMA), kemično tovarno (Iplas) in mlekarno. V dnu doline regulirane Rižane so obsežne njive, kjer pridelujejo vrtnine, in umetno namakani nasadi sadnega drevja.
