Ferdinand Avguštin Hallerstein
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ferdinand Avguštin Hallerstein, slovenski jezuit, misijonar, astronom in mandarin, * 27. avgust 1703, Ljubljana, † 29. oktober 1774, Peking.
Vsebina |
[uredi] Življenjepis
Ferdinand Avguštin Hallerstein je bil rojen v plemiški družini očetu Janezu Ferdinandu baronu Hallerju pl. Hallersteinu in materi Suzani Elizabeti, roj. Erberg. V Mengšu je hodil v osnovno šolo, v Ljubljani pa je dokončal jezuitsko gimnazijo in študij filozofije. Tako kot mnogi njegovi sorodniki je tudi on leta 1721 vstopil v jezuitski red na Dunaju. Leta 1734 se je v Judenburgu pripravljal na redovno zaobljubo, nato pa odšel v Temišvar, kjer je vodil Kongregacijo smrtnega boja. Želja postati misijonar se mu je uresničila leta 1735.
Zaradi neugodnih razmer za misijonarje na Kitajskem se je skupaj z redovnim bratom Lambeckhovnom odpravil najprej na Portugalsko v Lizbono. Tam sta se srečala z dvornim astronomom Carbonom, ki ju je vpeljal v astronomijo. Po smrti kitajskega cesarja Yongzhenga sta se 24. aprila 1736 odpravila na Kitajsko. Vmesna postaja je bila portugalska kolonija Goa, kjer je končno opravil slovesno zaobljubo. Od tam je odpotoval naprej v Macao, od koder je bil 1. marca 1739 poklican na kitajski dvor v Peking.
V tem času je bil za cesarja imenovan Qianlong (1736-1796). Hallerstein je sprva kot prisednik deloval v astronomskem in matematičnem oddelku, po smrti vodje oddelka misijonarja Ignaca Köglerja 3. junija 1746 pa je postal njegov predstojnik in mandarin 5. stopnje. V tem času se je Hallerstein preko misijonarja Gaubila, predstojnika francoskih jezuitov, seznanil in tesno sodeloval s predstavniki ruske akademije v Peterburgu. Po letih sodelovanja je 1762 postal njen častni član, 1765 pa zunanji član te akademije. Po povabilu londonske Kraljeve družbe pekinškim jezuitom o sodelovanju 1746 si je Hallerstein začel dopisovati tudi z njo, dve leti kasneje pa še s pariško akademijo.
V času njegovega službovanja na kitajskem dvoru je mnogo potoval in pri tem zbiral podatke o pokrajinah in prebivalstvu. Na podlagi statistike je ocenil število prebivalstva in njegov letni prirastek, kar je takrat vzbudilo mnogo razprav v zahodnem svetu. V cesarskem observatoriju je opravil številna opazovanja nebesnih pojavov, lege planetov glede na zvezde, objavil zvezdni katalog in karto zvezdnega neba.
V času portugalskega diplomatskega odposlanstva na Kitajskem leta 1753 je bil Hallerstein njihov svetovalec in posrednik. Po koncu obiska je postal mandarin 3. stopnje, sam cilj zagotovitve portugalskih interesov v Macau, okrepitev trgovskih stikov in zaščita misijonarjev pa ni bil dosežen. Z leti je število misijonarjev na Kitajskem upadlo, 12. novembra 1774, kmalu po njegovi smrti, pa je bil jezuitski red na Kitajskem ukinjen.
Po njem se od 6. avgusta 2003 imenuje asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga 24. januarja 1999 odkrili astronomi z Observatorija Črni Vrh.
[uredi] Delo
- Carte de Macao et ses environs (Karta Macaa in okolice, 1739)
- Popolne študije o astronomskih inštrumentih, 1744
- Observationes astronomicae ab anno 1717 ad annum 1752 (Astronomska opazovanja od leta 1717 do 1752, izdano na Dunaju 1768)
- I Hsiang Khao Chheng (zvezdni katalog, 1757)
[uredi] Vir
- Kovačič, Lojze. Ferdinand Avguštin Hallerstein, Kranjec, mandarin na kitajskem dvoru. Mohorjeva družba Celje, Celje 2004. (v slovenščini) (COBISS)
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih popotnikov in raziskovalcev
- seznam slovenskih astronomov
- seznam slovenskih misijonarjev
- seznam slovenskih kartografov
- seznam slovenskih akademikov
- seznam članov Francoske akademije znanosti
- seznam članov Ruske akademije znanosti in umetnosti
- seznam članov Kraljeve družbe
Kategorije: Rojeni leta 1703 | Umrli leta 1774 | Slovenski jezuiti | Slovenski misijonarji | Slovenski astronomi | Slovenski kartografi | Slovenski akademiki | Člani Francoske akademije znanosti | Člani Ruske akademije znanosti in umetnosti | Člani Kraljeve družbe | Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid
