Fosilno gorivo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Premog

Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikove hidrate. Med takšna goriva spadajo premog, nafta ter zemeljski plin. Uporaba fosilnih goriv je omogočila razvoj industrije in je večinoma izrinila vodne mline ter kurjavo lesa in šote za toploto.

Pri proizvajanju elektrike se energija izgorevanja uporablja za pogon turbine. Starejši generatorji so pogosto uporabljali paro, ustvarjeno pri gorenju za pogon turbine, ampak v novejših elektrarnah plini, ustvarjeni pri gorenju, poganjajo turbino neposredno.

Izgorevanje fosilnih goriv je največji vir emisij ogljikovega dioksida, enega izmed toplogrednih plinov. Majhna količina ogljiko-hidratnih goriv so biogoriva, ki so dobljena iz atmosferskega oglijkovega dioskida in tako ne povečajo količino tega plina v ozračju.

[uredi] Izvor

Po svetu krožite dve teoriji o izvoru fosilnih goriv: bolj pogosta biogenična teorija ter abiogenična teorija. Obe teoriji sta del intenzivne debate, ki se je začela v 1860. letih, kmalu po odkritju nafte. Biogenična teorija pravi, da so fosilna goriva nastala iz ostankov rastlin in živali v sedimentnih kamninah. Organske molekule povezane s temi organizmi tvorijo skupino kemikalij, znanih kot kerogeni. Ti so kasneje spremenjeni v ogljikove hidrate v procesu katageneze. Abiogenična teorija pa pravi, da so ogljikovi hidrati nastali ob Zemljinem nastanku.

Biogenična teorija je bila bolj priljubljena, saj se je v poznem 19. stoletju mislilo, da je bila Zemlja ob nastanku zelo vroča. To bi preprečilo nastanek ogljikovih hidratov, saj bi oksidirali v vodo in oglijkov dioksid. Ko se je kasneje ugotovilo, da vsa fosilna goriva vsebujejo sledi bioloških ostankov, se je podpora biogenični teoriji le povečala. Ideja, da bi življenje (celo mikrobsko) lahko obstajalo na takih globinah, kjer se je našlo nafto, je bila namreč še manj verjetna.

Raziskave v abiogenično teorijo trenutno še potekajo.

[uredi] Omejen vir

Glej glavni članek Hubbertov vrh

Poročila iz zgodnjih 1970. let (energijska kriza leta 1973), da se bodo zaloge nafte izčrpale v 1990. letih so se izkazala za neresnična, vendar še vedno obstaja prepričanje, da nafta ni neskončen vir. Povečana uporaba vodne in jedrske energije ter znanstveni napredki so zmanjšali našo odvisnost od fosilnih goriv, katerih uporaba se je ne glede na to povečala. Nafta je tudi pomembna, ker je vir petrokemikalij, katerih uporaba v današnjem svetu je ogromna.

Prej ali slej bomo morali najti alternativne vire. Ampak mnogi ljudje so mnenja, da čas, ko bomo porabili vse zaloge fosilnih goriv, je še vedno v daljni prihodnosti. Nekateri upajo, da bomo do takrat imeli na voljo danes še nedostopne vire energije, na primer jedrsko fuzijo.

Princip ponudbe in povpraševanja pravi, da bo z zmanjšanjem zalog cena fosilnih goriv narasla. Zato so mnogi mnenja, da bodo višje cene vodile do povečanih zalog, saj bodo v preteklosti dragi viri postali bolj ekonomsko upravičeni za porabo. Umetna goriva in ostali obnovljivi viri energije danes zahtevajo dražje načine proizvajanja kot fosilna goriva, vendar bi lahko postali bolj ekonomični do takrat.