Ivan Hribar
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ivan Hribar, slovenski bančnik, politik, diplomat in publicist, * 19. september 1851, Trzin, † 28. december 1941, Ljubljana (samomor).
Poklicno je Ivan Hribar deloval kot zastopnik pomembne češke banke Slavija v Ljubljani (1876-1919). Skupaj s političnim sopotnikom Ivanom Tavčarjem pa je bil pred prvo svetovno vojno ena vodilnih osebnosti kranjske slovenske liberalne Narodne napredne stranke. Od leta 1882 je bil član ljubljanskega mestnega sveta, med drugim je vodil izgradnjo vodovoda, bil med leti 1896 in 1910 ljubljanski župan in je zaslužen za popotresno obnovo Ljubljane. Njegove zadnje izvolitve cesar Franc Jožef I. ni potrdil, ker je bil Hribar v nemilosti zaradi delovanja v času protinemških demonstracij leta 1908 (septembrski dogodki, 1908). V letih 1889-1908 je bil kranjski deželni poslanec, v letih 1907-1911 pa tudi poslanec avstrijskega državnega zbora. Pred prvo svetovno vojno je bil med vodilnimi predstavniki neoslavizma. V Jugoslaviji je bil najprej 1919-1921 veleposlanik v Pragi, nato 1921-1923 pokrajinski namestnik za Slovenijo in nazadnje 1932-1938 jugoslovanski senator.
Znan je bil kot velik domoljub in marljiv, strasten politični delavec. Ob začetku druge svetovne vojne je ob italijanski okupaciji Ljubljane zavit v slovensko zastavo skočil v Ljubljanico; vračal se je iz sestanka z italijansko upravo, ki mu je ponudila županski položaj.
O njegovem delu in življenju v mestu Ljubljana priča tudi Hribarjeva knjiga »Moji spomini«.
[uredi] Viri
Vasilij Melik, "Ivan Hribar in njegovi Spomini", v Ivan Hribar, Moji spomini, ur. Vasilij Melik (Ljubljana, 1983-84), zv. 2, str. 619-661.
[uredi] Glej tudi
- seznam slovenskih publicistov
- seznam slovenskih politikov
- seznam županov Ljubljane
