Josip Broz Tito

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Josip Broz (partizansko ime Tito), jugoslovanski maršal, komunist, politik, general Rdeče armade, hrvaško-slovenskega rodu, * 7. maj 1892, Kumrovec, Hrvaška, † 4. maj 1980, Ljubljana.

Maršal Tito je bil dolgoletni in dosmrtni predsednik SFRJ.

Vsebina 1 Življenjepis 1.1 Mladost 2 Teorije zarote o Titu 3 Odlikovanja in priznanja 4 Navedki 4.1 Titovi navedki 4.2 Navedki o Titu 5 Viri 6 Glej tudi 7 Zunanje povezave

[uredi] Življenjepis

[uredi] Mladost

Josip Broz se je rodil v številni družini Franja Broza, bogatega kmeta, in Marije, rojene Javeršek. Osnovno šolo je končal v Kumrovcu, leta 1910 pa se je v Sisku izučil za ključavničarja. V Zagrebu se je zaposlil kot kovinarski delavec in oktobra 1910 je postal član Socialnodemokratske stranke Hrvaške in Slavonije. med letoma 1911 in 1913 je delal v tovarnah po Sloveniji, Češki, Nemčiji in Avstriji. Od jeseni 1913 je služil vojaški rok na Dunaju in Zagrebu, kjer je leta 1914 končal podčastniško šolo s činom vodnika. Avgusta 1914 so ga ob izbruhu 1. svetovne vojne poslali na srbsko fronto. Leta 1915 so ga premestili na rusko fronto, kjer je bil istega leta na Karpatih ranjen in ujet. Junija 1917 je sodeloval v boljševiških demonstracijah. Za svojo politično usmerjenost je tedaj sprejel leninizem in leta 1920 v Omsku postal član Jugoslovanskega odseka Ruske komunistične partije (boljševikov).

1934 je postal član politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in začel uporabljati vzdevek Tito. 4. julija 1941 je Tito izdal razglas, s katerim je pozval narode na območju Jugoslavije na oborožen boj proti nacistom. Med leti 1941 in 1945 je bil vrhovni komandant Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Od 1945 in 1953 je bil predsednik vlade in minister za zunanje zadeve v vladi FLRJ. 1948 se je sprl z Stalinom glede Informbiroja, kar je privedlo do razkola med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. 13. januar 1953 je postal dosmrtni predsednik SFRJ. Podredil si je vse vzvode oblasti in postal diktator in absolutni vladar Jugoslavije. S pomočjo vojske, in komunistične stranke je vladal Jugoslaviji vse do svoje smrti. 1961 je z Gamalom Abdelom Naserjem in Džavaharlalom Nehrujem ustanovil Gibanje neuvrščenih. V zadnjem desetletju pred smrtjo je trpel za Parkinsonovo boleznijo, hudo sladkorno boleznijo, imel težave s kožno pigmentacijo (možen začetek kožnega raka). 4. maja 1980 (to je uradni datum, ki je po vsej verjetnosti politično določen; Tito naj bi umrl že nekaj dni prej) je umrl v Kliničnem centru v Ljubljani za posledicami gangrene (še prej so mu v zadnjem poskusu zdravljenja amputirali levo nogo). Po Titovi smrti je politični vrh v Jugoslaviji zagovarjal geslo »tudi po Titu - Tito«, zavzeli so se torej za ohranitev starega sistema.

[uredi] Teorije zarote o Titu

Pojavila se je tudi teorija zarote glede Tita, ki dokazuje, da povojni Tito ni ista oseba kot Tito pred prvo svetovno vojno. Ta teorija je nastala predvsem pri nekaterih srbskih avtorjih, ki jo skušajo uporabiti kot podporo prikazovanju Tita kot ruskega agenta, ki je po nalogu Moskve vodil partizane.

»Dokazi«:

• Tito naj bi za časa svojega življenja s seboj v aktovki vselej nosil uradno poročilo avstro-ogrskih oboroženih sil o padlih na vzhodni fronti leta 1915; na seznamu je bil tudi Josip Broz. Ta dokaz se lahko ovrže s tem, da je bilo v Avstro - Ogrski več Josipov Brozov.

• srbohrvaščino naj bi govoril s poljskim naglasom, medtem ko je nemščino govoril z naglasom visoke dunajske družbe (rodil naj bi se poljski družini na Dunaju): to se lahko ovrže z dejstvom, da je govoril z zagorskim naglasom, ki je podobnejši zahodnoslovanskim kot južnoslovanskim narečjem, medtem ko je naglas visoke dunajske družbe bil popolnoma izmišljen

• čeprav se v mladosti ni nikoli učil klavirja, je igral odlično brez napak: tudi to je izmišljeno, saj Tito v resnici ni nikoli igral na klavir.

• ko je po vojni obiskal rojstno vas Kumrovec, so nekateri sovaščani izjavili, da to ni Josip Broz, ki se ga oni spomnijo; to je sicer res, vendar ga je njegova družina takoj prepoznala.

[uredi] Odlikovanja in priznanja

• seznam Titu podeljenih odlikovanj in priznanj

[uredi] Navedki

[uredi] Titovi navedki

Tega idiota bi moral že zdavnaj likvidirati!

ob novici o izidu Djilasove knjige 1977

[uredi] Navedki o Titu

(...) poslednji Habsburžan (...)

britanski zgodovinar Alan J.P. Taylor

Tito je človeku lahko všeč ali pa ne. Nekaterim ni. Dvajseto stoletje je človeku lahko všeč ali pa ne. Nekaterim ni. Toda skupaj sodita, ta človek in to stoletje.

Fitzroy McLean

[uredi] Viri

• Aleksandar Mutanović, Zagonetka Tito: kdo ste vi tovariš predsednik? (Enigma Broz: ko ste vi druže predsedniče?), Beograd 2000.

[uredi] Glej tudi

• dan mladosti
• kraji in mesta poimenovani po Titu
• Naš Tito
• seznam častnih meščanov Ljubljane

[uredi] Zunanje povezave

• http://www.titoville.com/
• http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/zbirka/Tito/Tito.htm

Predsedniki Socialistične federativne republike Jugoslavije
Ribar | Broz | Koliševski | Mijatović | Kraigher | Stambolić | Špiljak | Đuranović | Vlajković | Hasani | Mojsov | Dizdarević | Drnovšek | Jović | Mesić

Ta biografski članek o politiku je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.