Pogovor:Plezalci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Iz katerega vira je prišlo ime jakamarji za družino Galbulidae? Po Leksikonu živalstva so to bleščalci. Irbis 19:40, 17 feb. 2005 (CET)

Od tod: jacamar - vendar nepreverjeno (in kar v grobem 'prevedeno'). Najlepša hvala za podatek iz drugega vira. Lahko kar popraviš! --xJaM 21:04, 17 feb. 2005 (CET)

Sem popravil. Bi pa svetoval previdnost pri preveč dobesednem prevajanju imen živali in rastlin (pa tudi stvari nasploh). Nekatere imajo v slovenščini že ustaljena imena, ki se včasih precej razlikujejo od angleških. Tak primer je npr. angleški Japanese Macaque, makak z latinskim imenom Macata fuscata, z drugim angleškim imenom Snow Monkey. Ustaljeno slovensko ime za tega makaka je: rdečelični makak (vir: Leksikon Živalstvo (CZ)). Če bo to kdo zdaj dobesedno prevajal v japonski makak, bo s tem zavedel vsakogar, ki bo uporabil Wikipedijo za svoj vir in bo tako še bolj širil napačno ime (ko sem včeraj preverjal jakamarje, sem pri iskanju našel zadetke - na Wikipediji seveda, pravo ime se pa ni pojavilo še nikjer na spletu. In pri slovenski Wikipediji žal ni toliko obiskovalcev, da bi se našel kakšen strokovnjak za makake, ki bi tako napako opazil. Torej na kratko: imena je treba preverjati po strokovni literaturi in po možnosti navesti še vir, da potem uporabnik Wikipedije ve, da se na pravilnost podatkov lahko zanese. Hmmm, upam, da ne zvenim preveč tečno in preveč v nasprotju z duhom Wikipedije, da se stvari napišejo in jih potem že kdo popravi. --Irbis 11:48, 18 feb. 2005 (CET)

Vsekakor! Nikakor ne zveniš tečno itd. Vsaj kar se mene tiče sem se do sedaj (večinoma ptice) tega držal, oziroma poskušal držati. V primeru teh 'nesrečnih' 'jakamarjev' sem morda kar 'naštancal' notranjo povezavo, brez da bi pogledal, če je pravilna, saj če pogledaš, so večinoma redovi, družine, ki jim nisem našel slovenskih imen, ostale v znanstvenem latinskem zapisu. Osredotočil sem se (do sedaj) v glavnem na vrste, ki živijo v Sloveniji, saj imam le za njih dokaj ustrezne vire (so navedeni na matičnem članku (menda)), za vrste, ki živijo drugod po svetu pa mi je uspelo najti posamezne primere. Ja, takšnih primerov, kot ga tudi ti navajaš, je kar precej. Edino kar bi rekel glede strokovnosti. Wikipedist se trudi, da bi napisal nekaj (dovolj) 'strokovno', vendar načeloma ni strokovnjak, zato se WP tudi razlikuje od res strokovnih vod. Nikjer pa seveda tudi ne piše, da WP ne more predstavljati dobrih virov celo za raziskovalce. Menda je nekaj primerov na angleških straneh v tej smeri že navedenih. En primer pa je vse bolj viden tudi na naši WP. In to so fizikalni članki, ki bodo, ko bodo nekako dopolnjeni, predstavljali najobsežnejši 'leksikon' fizikalnih izrazov (~4500), kot je to omenil Primož. Poleg tega se mi je lani zgodilo to, da sem seznam evropskih in slovenskih vrst na domačem računalniku (ki je trenutno tudi na WP) že dokaj dobro dopolnil in uredil, potem pa sta se mi sesula 'mama-plata' in procesor, tako da je vse izvodenelo, ker pač po stari navadi nisem imel kopije, in moram to postoriti še enkrat. Saj drugih živali še tudi nimamo obdelano tako obsežno, tako da zaenkrat ni bojazni, da bi se kaj še dobesedno prevedlo. Tudi Matija je npr. prek pogovorov našel nekaj slovenskih imen arktičnih živali. --xJaM 12:23, 18 feb. 2005 (CET)

En zanimiv vir za slovenska imena živali in rastlin je tudi http://presis.amebis.si/prevajanje/ Ker je to strojni prevajalnik, ga je sicer treba uporabljati z dobršno mero previdnosti: pri enobesednih imenih ni nujno, da je ime živali edini prevod (herring je lahko slanik ali sled, žival je druga možnost). Pri večbesednih imenih pa moraš biti pozoren na to, da ga res prevede kot frazo in ne dobesedno po posameznih besedah - razliko lahko opaziš, če z miško klikneš nad prevod - če je prevedel frazo, se pobarva cela fraza, drugače pa le posamezna beseda. Vsekakor pa je še vedno treba preveriti prevod v drugih virih - ampak ponavadi je laže iskati, če že imaš možno slovensko ime. --Irbis 15:43, 18 feb. 2005 (CET)

Še nekaj Irbis. Zanimivo. Ko si popravil bleščalce (in medosledce), si jih zapisal z malo, druge pa pustil z veliko. Z malo (je PMSM) pravilno, seveda. Vendar kar želim povedati je to, da eni pri vrstičnem navajanju pišejo z malo, drugi pa z veliko. Sam pišem z malo, kar se piše z malo (in obratno) - prav tukaj pa sem pisal z veliko (ne vem več zakaj). Nekdo (mislim da Andrej) je omenil, da lahko vse (načeloma) pišemo z veliko, ker so to imena člankov. To je res, vendar, če gledamo na to kot na običajno besedilo, ki smo ga vajeni iz zvezkov, knjig, ponavadi pišemo tako kot je to po SP. Vem pa, da bo tukaj težko narediti red. Igor je, kolikor se spomnem, nekje tudi 'izrazil željo', da se vejice (in pike) ne pišejo. Sam sem ji do tedaj pisal, potem pa večinoma ne več. Glede pisanja z malo in veliko je v tem sistemu tako, da je za pravilno delovanje povezave vseeno ali je z zapisano z veliko ali z malo. Klemen je šel še tako daleč, da piše npr. kar [[italija]]nski, kar je sicer potem prikazano v redu. Seveda je vprašanje, če bo 'wikipedski' slog sploh kdaj v celoti poenoten pri takšnem projektu. Tudi angleška WP je slogovno kar pestra, so pa dobri nasploh, da je urejeno tako kot je, ker je tam število člankov pač toliko večje (~478 k) in njihov naslednji cilj je 500 k, naš pa 20 k. --xJaM 12:56, 18 feb. 2005 (CET)

Aha, tudi sam menim, da je z malo bolje, drugih pa nisem popravljal, ker sem se odločil, da prej pogledam še po drugih geslih, kako je bolj običajno. Bom tukaj poenotil na male črke. In načeloma bi morale biti v seznamih tudi vejice, čeprav je pri dolgih seznamih to res videti bolj čudno. Tega za zdaj ne bom spreminjal. --Irbis 15:43, 18 feb. 2005 (CET)