Web Analytics

See also ebooksgratis.com: no banners, no cookies, totally FREE.

CLASSICISTRANIERI HOME PAGE - YOUTUBE CHANNEL
Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions
Pomožni mat - Wikipedija, prosta enciklopedija

Pomožni mat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Zdravko Maslar
Die Schwalbe, 1981
Slika:chess_zhor_26.png
Slika:chess_zver_26.png
Slika:chess_zver_26.png
Slika:chess_zhor_26.png
h#8

Pomožni mat (helpmate) je zvrst šahovskega problema, pri katerem črni odigra prvo potezo in pomaga belemu, da ga beli matira (črnega). Označuje se s črko h in številom potez, h#2 je torej pomožni mat v dveh potezah.

Primer problema je pomožni mat v osmih potezah, avtorja Zdravka Maslarja, objavljen v reviji Die Schwalbe leta 1981. Rešitev je:

1.Kf3 Kd3 2.Lb3 Kc3 3.Ke4+ Kd2 4.Kd4 Ke2 5.Kc3 Sb4 6.Kb2 Kd2 7.Ka1 Kc1 8.La2 Sc2#

V zapisu rešitve je, v nasprotju z običajnim šahovskim zapisom, prva poteza črnega.

Vsebina

[uredi] Zvrsti problemov

Chris Feather
Schach, junij 1975
Slika:chess_zhor_26.png
Slika:chess_zver_26.png
Slika:chess_zver_26.png
Slika:chess_zhor_26.png
h#2 (2 rešitvi)


[uredi] Več rešitev

Načelno imajo šahovski problemi eno rešitev. V pomožnem matu imajo lahko problemi več predvidenih rešitev, ki so medsebojno povezane; število rešitev mora biti omenjeno v postavitvi problema.

Primer na levi ima dve rešitvi:

  • 1.Lxb8 Ld5 2.Sc7 Lxg5#
  • 1.Tdxd8 Lc6 2.Sd7 Txb3#

Rešitvi sta (in morata biti) povezani, v obeh se pojavi isti vzorec: črni najprej vzame figuro, ki v drugi rešitvi matira (ta tema se imenuje Zilahi), hkrati pa odpre vrsto oz. diagonalo, na kateri se zgodi mat.


Henry Forsberg
Revista Romana de Şah, 1935
Slika:chess_zhor_26.png
Slika:chess_zver_26.png
Slika:chess_zver_26.png
Slika:chess_zhor_26.png
h#2 a) diagram b) Ta6 c) La6 d) Sa6 e) Pa6



[uredi] Dvojčki

Drugi način za večjo raznolikost igre v pomožnem matu so dvojčki. Pri tem nastane iz originalnega problem nov problem z manjšo spremembo: zamenjavo figure, premikom figure, spremembo šahovnice, zasukom šahovnice in podobno. Dvojčki se pojavljajo tudi v drugih zvrsteh problemskega šaha, posebej pogosti so v pomožnem matu. Primer na desni je eden najbolj slavnih (večkratnih) dvojčkov, katerih avtor je Henry Forsberg, objavljen leta 1935 v reviji Revista Romana de Şah 1935. Dvojčki nastanejo z zamenjavo dame na polju a6 z drugimi črnimi figurami.

a) diagram 1.Df6 Sc5 2.Db2 Ta4#
b) s Ta6: 1.Tb6 Tb1 2.Tb3 Ta1#
c) z La6: 1.Lc4 Se1 2.La2 Sc2#
d) s Sa6: 1.Sc5 Sc1 2.Sa4 Tb3#
e) s Pa6: 1.a5 Tb3 2.Ka4 Sc5#



Milan Vukčević
CHM avec 6 pieces Bad Pyrmont, 1996
Slika:chess_zhor_26.png
Slika:chess_zver_26.png
Slika:chess_zver_26.png
Slika:chess_zhor_26.png
h#2 dupleks

[uredi] Dupleks

Naslednja različica je dupleks, dvostranski problem. Prvi problem je običajni pomožni mat, v drugem pa se vlogi belega in črnega zamenjajo, sedaj beli vleče prvi. Tudi dupleks se pojavljaja tudi v drugih zvrsteh problemskega šaha, posebej pogosti so v pomožnem matu,

Rešitev s črnim na potezi je: 1.Sg6 f8D 2.Se5 d8S#, če pa vleč najprej beli pa: 1.f8T Sf7 2.d8L Sd6#. Obe rešitvi sta smiselno povezani, z dvema nižjima promocijama (podpromocija). Problem te vrste, kjer nastopijo promocije v vse štri vrste figur (D, T, L, S) se imenuje allumwandlung.








Thomas Rayner Dawson
Fairy Chess Review, 1947
Slika:chess_zhor_26.png
Slika:chess_zver_26.png
Slika:chess_zver_26.png
Slika:chess_zhor_26.png
ser-h#17

[uredi] Serijski problemi

Pomožni mat je lahko serijski problem, kjer črni sam vleče vse poteze, nakar ga beli v svoji prvi in zadnji zadnji potezi matira. Med vmesnim potezami, ki morajo seveda ustrezati pravilom, beli kralj ne sme biti nikoli v šahu. Primer desno je serijski pomožni mat v 17 potezah (ser-h#17), avtor je Thomas Rayner Dawson, objavljen je bil v reviji Fairy Chess Review, 1947. Beli lahko matira črnega s potezo Sb3, pri čemer mora biti na polju neka črna figura. Figura lahko nastane s promocijo kmeta f2. Vendar ta figura ne more biti skakač - beli bi bil v šahu, ne mored biti lovec ali dama, ker bi jemala skakača na b3, torej je trdnjava. Ob promociji v trdnajvo na f1 bi bil beli v šahu, zato mora črni pripeljati kralja na e1, promovirati trdnjavo, se vrniti s kraljem na a1 in odigrati Ta2. Rešitev je (in mora biti) edinstvena:

1.Ka2 2.Ka3 3.Kb4 4.Kc3 5.Kd3 6.Ke2 7.Ke1 8.f1T 9.Tf2 10.Ke2 11.Kd3 12.Kc3 13.Kb4 14.Ka3 15.Ka2 16.Ka1 17.Ta2 Sb3#

[uredi] Druge vrste problemov pomožnega mata

Pomožni mat lahko, tako kot drugi problemi, vsebuje pravljične figure ali s spremenjenimi pravili, kot circe šah in druge.

Static Wikipedia (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2007 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2006 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Static Wikipedia February 2008 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu