Sežana
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sežana | |
---|---|
[[Slika:|295px]] | |
Zemljevid: | Sežana |
Nadmorska višina: | 368 m |
Vrsta: | [[{{{vrsta}}}]] |
Ustanovitev: | {{{ustanovitev}}} |
Ustanovitelj(i): | {{{ustanovitelji}}} |
Prva omemba: | {{{omemba}}} |
Trške pravice: | {{{trg}}} |
Zgodovinsko ime: | {{{zgodovinsko ime}}} |
Mestne pravice: | {{{mesto}}} |
Št. prebivalcev: | 4876 |
Površina: | {{{povrsina}}} |
Pošta: | 6210 Sežana |
Krajevna skupnost: | [[{{{krajevna skupnost}}}|KS {{{krajevna skupnost}}}]] |
Občina: | Sežana |
Pokrajina: | Primorska |
Stat. regija: | Obalno - kraška regija |
Vir: SURS, popis prebivalstva 2002. |
Sežana je gospodarsko, prometno, izobraževalno, kulturno in zdravstveno središče slovenskega Krasa. Mesto je sedež občine Sežana in župnije Sežana.
Ima okoli 6500 prebivalcev. Leži ob cesti in železnici med Ljubljano in Trstom, od katere se tu odcepi proga proti Novi Gorici, v neposredni bližini Italije. Mesto je s severne strani obdano s hriboma Tabor (484 m) in Lenivec (464 m), na vzhodni strani pa z Malo (489 m) in Veliko planino (551 m), Sedovnikom (575 m), Sablanico, Hrbčičem in Bršlanovcem. Najstarejši del mesta sestavljajo nekdanja vaška jedra in sicer: Gradišče ob vznožju Tabora, Britof ob župnijski cerkvi Sv. Martina, Vas in Vidmašče pod Planino, novejše soseske pa nastajajo pod Planino, Taborom in Lenivcem ter ob glavni cesti skozi mesto.
V kontekstu primorske regije predstavlja pomembno gospodarsko središče, saj v njem deluje nekaj vodilnih slovenskih podjetij in večje število manjših firm, ki nudijo zaposlitev prebivalcem okoliških krajev (Postojna, Ilirska Bistrica, Divača, Kozina, Komen, itd). Mesto je lepo urejno in obiskovalcu ponuja vtis večjega mesta, kot je v resnici, saj so tako stavbe kot infrastruktura mestnega tipa.
Večja podjetja v Sežano so: Gold Club, Jadran, Kras, Kraški zidar, Marmor, Mitol. V Sežani je tudi Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana, kateri pokriva štiri občine (Komen, Divača, Hrpelje-Kozina, Sežana).
V Sežani se je rodil znani pesnik Srečko Kosovel. Po njem se imenuje več ustanov v mestu:
- Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana
- Srednja šola Srečka Kosovela Sežana
- Kosovelov dom (Kulturni dom Srečka Kosovela Sežana)
- Kosovelova knjižnica Sežana
V Sežani je tudi botanični vrt Scaramangà, ki se ponaša z bogatim izborom eksotičnih dreves in rastlinjakom - oranžerijo.
[uredi] Kratka zgodovina
Območje mesta je bilo naseljeno že v prazgodovini, na kar najbolj spominja gradišče na Taboru. Kraj se v pisni obliki prvič omenja okoli leta 1085. Vse do zgraditve ceste med Dunajem in Trstom v začetku 18. stoletja, je bila zgolj nepomembna kraška vas, z dograditvijo ceste pa njen pomen naraste s številnimi furmanskimi gostilnami in hlevi ter tudi z velikimi živinskimi sejmi, ki so se ohranili do 2. svetovne vojne. Še hitrejši razvoj po letu 1857 prispeva prihod železnice na trasi Dunaj - Trst. Leta 1870 je v kraju pomemben tabor. Po 1. svetovni vojni Sežana pripada Italiji do njene osvoboditve leta 1945. Med letoma 1945 in 1947 spada kraj z okolico pod upravo angleške vojske. Leta 1947 je dokončno priključen Jugoslaviji in 1952 postane mesto.
[uredi] Glej tudi
- seznam mest v Sloveniji
- Hotel Tabor Sežana
- Sežana - kraška metropola
- Povezava na zemljevid
- Občina Sežana
|
---|
Ajdovščina | Bled | Bovec | Brežice | Celje | Cerknica | Črnomelj | Domžale | Dravograd | Gornja Radgona | Grosuplje | Hrastnik | Idrija | Ilirska Bistrica | Izola | Jesenice | Kamnik | Kočevje | Koper | Kostanjevica na Krki | Kranj | Krško | Laško | Lendava | Litija | Ljubljana | Ljutomer | Logatec | Maribor | Medvode | Mengeš | Metlika | Mežica | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | Ormož | Piran | Postojna | Prevalje | Ptuj | Radeče | Radovljica | Ravne na Koroškem | Ribnica | Rogaška Slatina | Ruše | Sevnica | Sežana | Slovenska Bistrica | Slovenj Gradec | Slovenske Konjice | Šempeter pri Gorici | Šentjur | Škofja Loka | Šoštanj | Tolmin | Trbovlje | Trebnje | Tržič | Velenje | Višnja Gora | Vrhnika | Zagorje ob Savi | Žalec | Železniki | Žiri |
|
- Ta članek o naselju v Sloveniji je škrbina; Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.