Toskana
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Toskana (italijansko Regione Toscana) je dežela na severnem delu Apeninskega polotoka. Njeno središče so svetovno znane Firence.
Vsebina |
[uredi] Znamenitosti
Toskana je dežela, kjer se je začela italijanska renesansa. Edinstven umetniški pečat pokrajini dajejo arhitektura, slikarstvo do kiparstva, vse skupaj najdeno v ducat najslavnejših muzejih, kot je Uffizi v Firencah, kot v manjših galerijah v tudi najmanjših naseljih - villa-h.
[uredi] Pokrajina
Toskana je za slovenske pojme dokaj velika, precej raznolika pokrajina, ki je ujeta v središče italijanskega škornja in se razteza od Firenc proti pokrajini Laciji na jugu. Proti zahodu jo omejuje obala Tirenskega morja, proti vzhodu pa pokrajina Marke. Za mnoge je najznačilnejša toskanska pokrajina Chianti, cenjena po kjantiju – izredno kakovostnem vinu. Vendar pa dežela vina ponuja še kaj več kot zgolj mehko valovite griče, zasajene z žlahtno trto. Proti severu se dviguje valovita pokrajina Orrecchiella in Apuanske Alpe, kjer se skrivajo zakladi čudovitega marmorja. Južno od Grosetta se tu dvigujejo Monti dell Uccellina, zanimiv košček obalne pokrajine, ki je zavarovan kot Parco Naturale della Maremma (naravni park). Manj znani, ne pa tudi nezanimivi sta pokrajni Casentino in Pratomagno, ki se razprostirata severno od mesta Arezzo in sta zelo podobni že prej omenjeni deželi Chianti. Za mnoge je najbolj prepričljiva pokrajina v Toskani pokrajina Crete, ki leži južno od Siene. Neizvirno je opisana kot goli ilovnati griči, prekriti z njivami valujoče pšenice. Nasploh je pokrajina zaznamovana s pridnostjo domačinov, ki že od nekdaj z ljubeznijo obdelajo vsak, še tako težko dostopen delček gričevnatega sveta. Poljedelstvo je zelo značilno za Toskance že iz njihove zgodnje zgodovine pa vse do danes, čeprav danes kmetujejo zgolj strojno. Preplet obdelane zemlje dopolnjujejo domačije, poslopja, ki so po tradiciji postavljena na vrh gričev in s svojimi gospodarji kraljujejo nad mehkim valovanjem s pšenico ali sončnicami zasajenih polj. Zaradi milega podnebja je tu močno razvito tudi oljkarstvo in s tem pridelava za to območje zelo poznanega olivnega olja. Hrupne firenške ulice, polne turistov, so pravo nasprotje Sieni, ki s svojim srednjeveškim okoljem deluje zelo blagodejno in pomirjajoče. Velja za manj oblegano mesto v Toskani in je največje v pokrajini Crete, za nekatere privlačnejše in prisrčnejše od Firenc. Malo krajev je tako izrazito srednjeveških kot San Gimignano. Mestece je postavljeno na grič severno od Siene in je že na daleč razpoznavno po znameniti množici stolpov, zaradi katerih je to mesto dobilo naziv "renesančni Manhattan". Toskana velja za najdražji predel Italije. In Toskanci so lahko ponosni na svojo deželo, iz katere prihaja precej znamenitih Italijanov, posebej pesnikov in pisateljev, kot so Dante, Boccaccio, Petrarca … Prav oni so zaslužni, da se je sedanja oblika italijanščine razvila iz krajevnega narečje takratnih izobražencev, saj pravijo, da je najboljša italijanščina "toskanski jezik v rimskih ustih".
[uredi] Hrana
Revščina skozi zgodovino je izoblikovala toskansko hrano. Zato značilne toskanske jedi - tako kot večina toskanske kuhinje - temelji na preprostih sestavinah in osvežilni naravnosti pri pripravi in postrežbi hrane. Kako preprosta je toskanska hrana, nam postane jasno že ob prvem grižljaju. Antipasti (predjedi) so zelo neposredni: pogosti sta gnjat in salama. Navadno gnjat vam ponudijo z melono ali figami. Priljubljeni so crostini – popečeni koščki kruha, ki jih pokapljajo s toplim olivnim oljem in namažejo s sardelno pasto, pasto s pinjol, sira in bazilike ali jetrnim namazom s kaprami. Kot začetno jed, primi, ponudijo testenine (pasta), riž, juho ali polenta. Značilne so jedi iz testenin, med katerimi so najbolj znameniti rezanci z zajčjo omako. Lahko vam ponudijo tradicionalne testenine s paradižnikovo omako ali z mesom, specialitete pa so testenine polnjene s skuto – tortelli in na roko narejene testenine v okolici Sienne. Najbolj so navdušeni nad juhami, v katerih se zelenjava kuha toliko časa, dokler ne nastane gosta enolončnica. Priljubljene so tudi fižolova, čebulna in na obali ribja juha. Secondi ali glavna jed vsakega obeda je meso. Najbolj znana mesna jed je bistecca alla fiorentina. To je zrezek iz rostbifa belega goveda, za katerega je potrebno kar globoko seči v žep. Meso pokapajo z olivnim oljem, začinijo in pečejo na žerjavici. Meso pripravljajo na sto in en način (seveda na žaru) z različnimi omakami (vinske, paradižnikove …). Ob obali pa seveda dobite tudi ribe in morske sadeže. Ni treba posebej dodati, da sta zelenjava in sadje skoraj brez izjeme izvrstni. V restavracijah so pogosto razočarani nad sladicami, saj jih ne pripravljajo sami in jih močno sladkajo z likerji. Najboljše je sadje in seveda sladoled v gelateriii. Med značilnimi sladicami je okusno mandeljevo pecivo z desertnim vinom in siennski kolački z lešniki in kandiranim sadjem. V Toskani boste dobili tudi vse vrste italijanskih in toskanskih sirov.
[uredi] Vina
Staromodna opletena kjantarica danes ni več simbol toskanskih vin. Zdaj privlačijo vina, kot sta brunello in vino nobile, najboljši vini osrednje Italije. Chianti1 Obstaja 700 različnih chiantijev – od vrhunskih do podstandardnih. Ime chianti izvira iz neke etruščanske družine. Danes se njegova vina delijo na sedem območnih skupin, najboljše področje je tam, kjer gojijo classico. Steklenice z vinom iz tega območja prepoznamo po značilnem črnem petelinu. Brunello Pred prihodom novih sort je veljal za najbolj veličastno toskansko vino. Bela vina Zaradi izjemnih rdečih vin so bela bolj v njihovi senci.
[uredi] Geografski podatki
Področje: 22,992 km²
Prebivalstvo (2000): 3.536.392
Gostota prebivalstva: 163/km²
Število upravnih enot: 278
[uredi] Znamenita mesta
[uredi] Firence
V samem središču idilične gričevnate province Toskane leži srednjeveško mesto Firence. Svoj zgodovinski vrh je kraj dosegel v 15. stol. pod vladavino družine Medici (največjih italijanskih bankirjev 15. stol., ki so imeli svoje podružnice v Franciji, Angliji, na Nizozemskem in v Italiji). Mesto je služilo kot pomembno trgovsko središče za preprodajo volne, ki so jo uvažali iz arabskih dežel. Razcvet, ki so ga Firence v tem času doživele, je privabil številne svetovno znane umetnike: Leonarda da Vincija, Michelangela, Donatella, Botticellija in druge. Z gospodarskim razcvetom pa je rasla tudi politična moč Firenc in posledično do raznih političnih sporov. Tako so vladajoči družino Medici in Strozzi izgnali iz mesta. Umetnost vladanja tedanjih Firenc je nazorno opisal tudi znameniti Macchiavelli, v svoji knjigi Vladar, kar je tudi njega izgnalo iz mesta. Tudi umetniki so bili žrtve tedanje vladavine. Tako je bil mesto primoran zapustiti tudi Michelangelo, ki je ravno v tistem času izklesal znameniti kip Davida.Ta naj bi bil simbol republike in varovanja meščanov pred vladarjem.
[uredi] Siena
Siena spada med najočarljivejša srednjeveška mesta in je popolno nasprotje Firenc. Središče mesta je piazza, prizorišče palia, najznamenitejše prireditve v Italiji. Duome sodi med največje gotske stavbe v Evropi in je poln dragocenosti od Pinturicchievega živega cik fresk do Pisanovih, Donatellovih in Michelangelovih kipov. Ustanovitelj Siene naj bi bil Senius, sin Rema, zato je v mestu veliko kipov volkulje, ki je dojila znamenita brata. Majhni etruščanski naselbini je sledila Saena Julia, rimska kolonija, ki jo je ustanovil Avgust. Leta 1125 je bila Siena že svobodna komuna, a zapletena v tekmovalno nasprotje s Firencami, kar je zaznamovalo njeno srednjeveško zgodovino. Ko je v bitki pri Montapertiju premagala starega nasprotnika je zaradi svojega bogastva sodila med vodilna evropska mesta. Leta 1348 je Sieno prizadel udarec od katerega si ni nikoli več povsem opomogla. To je bila črna smrt, ki je pobrala tri četrtine sienskega prebivalstva in od tega si mesto ni nikoli povsem opomoglo. Na političnem področju se je Siena spopadala z vrsto papeških, cesarskih in avtokratskih vladarjev. Hudo je tudi porazila Firence, a se je kasneje mogla ukloniti premoči toskanske velike vojvodine. Campo leži v središču mesta, na mestu rimskega foruma. Rezultat srednjeveškega obnavljanja v času sveta deveterice je pahljačasto oblikovan opečnat tlak v devetih slojih. Okoli Canmpa so različne kavarnice, slaščičarne, trgovinice in picerije. Vodnjak na piazzi, Fonte Gaia, je kopija izvirnega vodnjaka iz 15. st., narejena v 19 st. Ob južnem delu Campa je Palatto Pubblico, to je velika javna palača, v katerem so še danes občinski uradi. Duomo današnja stavba je iz 13. st. in na kraju današnje katedrale je stala cerkev že devet stoletji prej. Notranjost je mnogo bolj očarljiva kot zunanjost. Tla sestavlja 56 plošč, ki so jih izdelali vodilni sienski ujetniki. sredi leve stranske ladje stoji Piccolominijev oltar. V njegovih spodnjih nišah stojijo štirje Michelangelovi kipi. Gotska prižnica je največja mojstrovina v Duomu. Ko pridete iz Duoma, se po stopnicah ob zadnji strani spustite v Battistero. Pod njegovimi levimi oboki je šesterokotni krstilni kamen, ki je eno najpomembnejših kiparskih del zgodnje renesanse. Večino bronastih plošč na kamnu s prizori iz življenja Janeza Krstnika. Kljub pestremu zgodovinskemu ozadju, pa so danes njeni obeti spet bolj rožnati. Je živahno pokrajinsko središče, ki je obogatelo z bančništvom, poljedelstvom in turizmom. V mestu je nemalo trgovin in restavracij ter nekaj skritih kotičkov in ozkih prehodov. Duomo sodi med največji gotske stavbe v Evropi in je poln dragocenosti od Pinturicchievega živega cikla fresk do Pisanovih, Donatellovih in Michelangelovih kipov. Z njegovega vrha se odpira prečudovit pogled na mesto.
[uredi] Pisa
Pisa je toskansko mesto ob spodnjem toku reke Arno. Pisa ni samo poševni stolp, veliko več pa tudi ne. Za ogled njenih znamenitosti zadošča eno samo dopoldne. Je zakladnica svetovne dediščine UNESCA. Omeniti velja tudi grob cesarja Henrika VII. Najdemo tudi največjo krstilnico v Italiji, ki jo Italijani imenujejo Battistero, kjer se mešajo različni arhitekturni slogi, prav tako pa tudi Camposanto, ki jo strokovnjaki uvrščajo med tri najbolj dragocene stavbe v Italiji. Notranjost te zgradbe prekrivajo številne freske. Kljub izgubljenemu blišču je pokopališče še vedno vredno obiska, že zaradi nagrobnih spomenikov, ki razkrivajo odnos Pisancev do smrti. Torej, kraj je bil naseljen že okoli leta 1000 pr. n. št., pravi razcvet pa je doživel šele pod Rimljani in Langobardi. V 11 stol, pa je že bil ena izmed štirih velikih italijanskih pomorskih republik. Stoletje kasneje pa so se v Pisi začele živahne gradnje, to je bil vrhunec pisanske romanske arhitekture, ki je bil v obliki arabsko obarvanih stebrov, slepih obokov in barvnega marmorja. Z vojno z Genovo in porazom v bitki pri Melori se je začel zaton mesta. Mestu so zavladale Firence. Današnja, marsikje grda podoba je posledica bombardiranja v drugi svetovni vojni. Največje znamenitosti Pise so zbrane na Campo dei Miracoli (Polje čudežev) v severozahodnem delu mesta. To je najlepši del mesta, kazijo ga le stojnice s turističnimi spominki. Osrednje mesto zavzema Campanile, bolj znan kot poševni stolp. Poševni stolp so začeli graditi leta 1173 in zaradi peščene podlage se je začel nagibati že skoraj takoj. Po dograditvi je vrsta arhitektov poskušala nagib odpraviti, vendar neuspešno, tako da je danes os stolpa nagnjena od vertikale že pet metrov. Zaradi nevarnosti prevelikega nagiba je bil nekaj časa stolp zaprt za obiskovalce, saj so ga poskušali malo naravnati. Sedaj pa je poševni stolp zopet na voljo turistom, da se povzpnejo nanj. Duomo je znamenita katedrala, ki so jo zgradili preden je zrastel poševni stolp. To je arhetip vseh vseh pisanskih romanskih cerkva, bila je ena prvih, ki so jo okrasili s črnimi in belimi pasovi, značilni za pisanski slog. Opevana bronasta vrata tega portala so delo Bonanna , prvega arhitekta poševnega stolpa. Velik del notranjosti so obnovili po katastrofalnem požaru, nekaj je pa še izvirnih mojstrovin, ki jim je ogenj prizanesel. V njej se nahaja grob cesarja Henrika VII. Battistero (Krstilnica) je največja krstilnica v Italiji in je zgrajena v okroglem romanskem in gotskem slogu. V Battisteru sta lep osmerokotni krstilni kamen Guida da Coma in prižnica Nicola Pisana.
[uredi] San Gimignano
San Gimignano je slikovito in najbolj ohranjeno srednjeveško mestece, ki leži na enem od toskanskih hribčkov. Prelepo podobo mestecu dajejo slikoviti stolpiči, ki se dvigajo iznad njega. Teh stolpov so v preteklosti zgradili 72, do danes pa se jih je ohranilo 15. Zaradi številnih stolpičev, obzidja in pa predvsem lege, mu pravijo tudi "srednjeveški Manhattan". Mestece je žepno, zelo majhno, saj lahko iz enega konca do drugega pridete v manj kot petnajstih minutah. V mestecu je precej cerkva, ki jih krasijo prečudovite zbirke fresk, glavni cerkvi pa sta Collegiata in Sant Agostino. Prav tako je veliko tudi muzejev, ki so napolnjeni z zbirkami najrazličnejših srednjeveških predmetov, najbolj znan in zanimiv pa je muzej srednjeveških mučilnih naprav, v katerem so predstavljene srhljive naprave za mučenje. Najslastnejši v mestu pa je vsekakor najboljši čokoladni sladoled na svetu.
Na območju San Gimignana so živeli Etruščani in Rimljani. Zaradi svoje lege ob Via Francigena ja v srednjem veku dobil pomembno vlogo. V tem času so nastali tudi številni stolpiči, ki so postali nekakšen statusni simbol-ćim višji so bili, tem bolje in obrambne opazovalnice, ki so imele pomembno vlogo v krvavih spopadih. Moč tega mesteca je propadla, ko so pokroviteljstvo nad njim sprejele Firence. Od takrat naprej je mestece začelo samevati, spet je zaživelo, ko ga je E. M. Forster uporabil za prizorišče dogodkov v svojem delu Kamor si angeli ne upajo stopiti Danes se v mesto pride skozi lepa južna vrata ali Porta San Matteo. Glavna trga se imenujeta Piazza del Duomo, ki je živahnejše, in Piazza della Cisterna, oba pa povezuje glavna ulica. Z obzidja in trdnjave se razprostira prečudovit razgled nad sončno toskansko pokrajino.
[uredi] Pomembne osebnosti rojene v toskanski deželi
- Leon Battista Alberti
- Dante Alighieri
- Beato Angelico
- Roberto Benigni
- Gian Lorenzo Bernini
- Giovanni Boccaccio
- Luigi Boccherini
- Andrea Bocelli
- Sandro Botticelli
- Filippo Brunelleschi
- Duccio di Buoninsegna
- Oreste Del Buono
- Giosuè Carducci
- Countess de Castiglione
- Benevenuto Cellini
- Carlo Collodi
- Baccio D'Agnolo
- Donatello
- Marsilio Ficino
- Rosso Fiorentino
- Piero della Francesca
- Galileo Galilei
- Lorenzo Ghiberti
- Giotto
- Giovanni Gronchi
- Francesco Guicciardini
- Mario Luzi
- Niccolò Machiavelli
- Curzio Malaparte
- Masaccio
- Pietro Mascagni
- Lorenzo de Medici
- Antonio Meucci
- Michelangelo
- Amedeo Modigliani
- Aldo Palazzeschi
- Francesco Petrarca
- Niccolò Pisano
- Pontormo
- Vasco Pratolini
- Giacomo Puccini
- Andrea della Robbia
- Luca della Robbia
- Girolamo Savonarola
- Bernardino da Siena
- Santa Caterina da Siena
- Giuseppe Ungaretti
- Giorgio Vasari
- Andrea del Verrocchio
- Amerigo Vespucci
- Leonardo da Vinci
[uredi] Zunanje povezave
- Regione Toscana (Uradna stran)
- Turizem v Toskani
- Gradovi Toskane
- Hotel Toskane
- Fotografije Toskane
- old traditions of Tuscany
| Dežele Italije |  |
|---|---|
| Abruci (Abruzzo) | Bazilikata (Basilicata) | Benečija (Veneto) | Emilija - Romanija (Emilia-Romagna) | Kalabrija (Calabria) | Kampanija (Campania) | Lacij (Lazio) | Ligurija (Liguria) | Lombardija (Lombardia) | Marke (Marche) | Molize (Molise) | Piemont (Piemonte) | Apulija (Puglia) | Toskana (Toscana) | Umbrija (Umbria) | |
| Aosta (Valle d'Aosta) | Furlanija-Julijska krajina (Friuli-Venezia Giulia) | Sardinija (Sardegna) | Sicilija (Sicilia) | Trentinsko in Zgornje Poadižje (Trentino-Alto Adige/Südtirol) | |
