Ante Gotovina
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ante Gotovina | ||
---|---|---|
Osebni podatki | ||
Rojen | 12. oktober 1955 | |
Kraj | Pašman, Hrvaška | |
Umrl | / | |
Kraj | / | |
Vzrok | / | |
Vojaška kariera | ||
Vstopil v službo | 1990 (HV) | |
Rod oboroženih sil | generalštab | |
Izstopil iz službe | 2000 (odpuščen) | |
Zadnja enota (položaj) | ||
načelnik | Inšpektorat Hrvaške vojske | 1996 |
Trenutni (oz. zadnji dosežen) vojaški čin | ||
generalmajor | 1994 | |
Udeleženec | ||
oper. Nevihta | ||
Pomembne opombe | ||
obtožen vojnih zločinov, v priporu |
Ante Gotovina, hrvaški general, * 12. oktober 1955.
Gotovina je bivši hrvaški general, ki je sodeloval v vojaških operacijah na Hrvaškem med letoma 1991 in 1995. Med letoma 1992 in 1996 je bil poveljnik splitskega operativnega območja. Leta 2000 ga je takratni hrvaški predsednik Stjepan Mesič prisilno upokojil. Od leta 2001, ko je bila za njim izdana tiralica Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov, ki so jih storile njegove enote med in po operaciji Nevihta, je bil Gotovina na begu. Njegova izročitev haaškemu sodišču je v tem času postala glavna zahteva Evropske unije za začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško. 7. decembra 2005 je bil Gotovina aretiran na Kanarskih otokih.
[uredi] Življenjepis
Gotovina je bil pripadnik francoske tujske legije do 1990, ko se je vrnil na Hrvaško in prevzel poveljstvo nad oboroženimi silami. 1992 je bil povišan v brigadirja in poveljujoči častnik splitskega vojaškega območja. 1994 je bil povišan v generalmajorja: naslednje leto je poveljeval operaciji Nevihta. Leta 1996 je bil postavljen za načelnika inšpektorata HV. Odpuščen je bil 2000.
Leta 2001 je ICTY podal ovadbo in nalog za aretacijo zoper njega, a je izginil. Štiri leta se je skrival; domnevali so, da se skriva na področju Hrvaške s tiho privolitvijo oblasti oz. ilegalno v Italiji. 7. decembra 2005 so ga španske oblasti ujele na Kanarskih otokih (Španija) ([1]).
Njegova predaja ICTY-u je bil (pred njegovo aretacijo) eden izmed pogojev, ki jih je morala izpolniti Hrvaška, da bi se lahko pridružila EU in Natu.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Življenjepis
- Ta biografski članek o vojaški osebnosti je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.