Kri
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Krí je tekoče tkivo, zgrajeno iz številnih vrst specializiranih celic in tekoče medceličnine (krvne plazme). Medicinski izrazi, ki se nanašajo na kri, se navadno začnejo s hemo- ali hemato- (iz grške besede za kri haima). Pretaka se znotraj obtočilnega ali cirkulacijskega sistema.
Med organi prenaša molekule hranilnih snovi, ki jih uporabljajo celice, dihalne pline (kisik in ogljikov dioksid), hormone, odpadne produkte, protitelesa in soli. Pri živalih s stalno telesno temperaturo kri prenaša tudi toploto. Sodeluje tudi pri mašenju ran.
[uredi] Zgradba krvi
Človeško kri gradijo naslednje sestavine
- krvni serum (56%) (krvna plazma skupaj z beljakovino fibrinogenom):
- voda
- beljakovine (albumin, fibrinogen, protitelesa, faktorji strjevanja krvi, drugi encimi...)
- lipidi
- ogljikovi hidrati
- hormoni
- minerali
- vitamini
- krvne celice (44%)
- rdeče krvničke ali eritrociti
- bele krvničke ali levkociti
- krvne ploščice ali trombociti
Krvničke z jedri imenujemo tudi krvne celice, krvničke brez jeder pa krvna telesca. V tej vlogi pri nekaterih vretenčarjih nastopajo rdeče krvničke. Pri drugih živalih je lahko zgradba krvi dokaj drugačna.
Kri pri vseh vretenčarjih sestavljajo bele krvničke ali levkociti, rdeče krvničke ali eritrociti ter krvne ploščice ali trombociti. Rdeče krvničke služijo skladiščenju barvila hemoglobina, ki omogoča vezavo kisika in prenašanje le-tega v celice. Pri živalih, ki se manj gibljejo, so molekule hemoglobina razpršene prosto v krvi, saj potrebe po kisiku niso tako velike, pri aktivnejših živalih pa bi bila ob hemoglobinu v taki obliki kri prežidka, zato bi jo srce težko poganjalo po telesu. Iz tega razloga je za nekatere organizme vključitev hemoglobina v eritrocite nujna. Hemoglobin vretenčarjev veže največ kisika.
Bele krvničke imajo v organizmu obrambno vlogo, pri mašenju ran pa so pomembne krvne ploščice, ki sodelujejo pri strjevanju krvi. Trombociti so udeleženi tudi pri vnetju.
[uredi] Zunanje povezave
