Mitja Ribičič
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mitja Ribičič, slovenski partizan, komunist in politik, * 19. maj 1919, Trst.
Rodil se je v Trstu, v družini mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča.
Leta 1941 je vstopil v KPS. Med drugo svetovno vojno je bil član NOVJ in pozneje ob Ivanu Mačku vodilni član zloglasne OZNE.
Po vojni je postal eden vidnejših politikov v SFRJ. Bil je član izvršnega sveta Slovenije, poslanec v republiški skupščini (1951-1963), poslanec v zvezni skupščini (1963-1967, 1969), predsednik Zveznega izvršnega sveta (1969-1971) in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije (1982-1983).
24. maja 2005 je Državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo obtožnico proti njemu, ki ga bremeni sodelovanja v genocidu. Obtožnica temelji na dokumentih, iz katerih je razvidno, da je Ribičič podpisal smrtne obsodbe 234 ljudi, ki so bili izvensodno pobiti po drugi svetovni vojni. Kljub obsežni dokumentaciji in številnim pričevanjem je po nekaj mesecih sodišče zavrnilo zahtevo tožilstva po uvedbi preiskave »zaradi pomanjkanja dokazov«.
Njegov sin Ciril Ribičič je bil do izvolitve za sodnika Ustavnega sodišča politik in profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti.
[uredi] Glej tudi
[uredi] Zunanje povezave
- v angleščini: