Trias
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Trias je prvo geološko obdobje v mezozoiku. Pojavilo se je pred 248 milijoni let ob koncu perma in se končalo pred 202 milijoni let z nastopom jure. Tako začetek kot konec te dobe sta zaznamovana z velikima izumrtjema. Trias ali triada je dobila ime po zunanjosti kamnin, ki so se v treh zaporednih obdobjih razvile na tri različne načine. Triado so najprej raziskali v Nemčiji, kjer so nastajale kamnine sprva v plitvem morju, potem v polslani in slani vodi. V mediteranski geosinklinali pa so se ustvarjale drugačne usedline. Najprej so se usedale v plitvem morju, kjer so nastali skrilavci, pogosto rdeče barve -werfenski skrilavci. Potem je morje postalo globlje in usedali so se apnenci, dolomiti in laporji. V srednjem delu triade je bilo živahno vulkansko delovanje, zaradi tega je prišlo do orudenja pri nas v Idriji, Mežici in Rablju. Istočasno so se usedali tudi glinasti wengenski skladi v katerih je vloženega mnogo tufa. Zadnji del triade se prične z značilnimi rabeljskimi skladi, ki so že razviti kot laporji, glinasti skrilavci in apnenci. Ko se je morje zopet poglobilo, so se odlagale karbonske kamnine -dahštajnski apnenec in zgornjetriadni dolomit. Naše ozemlje se kaže v tem času kot zelo nemirno.
[uredi] Klima v Triasu
Klima je bila v začetku suha in topla kot v Permu, pozneje pa je postajala vedno bolj vlažna. Na kopnem je flora v začetnem obdobju revna, največ je sagovcev in praproti -(Macrotaeniopteris magnifolia). V vodi so se množile alge iz rodov -Diplopora in Gyroporella, katere so gradile apnence.
[uredi] Živalstvo v Triasu
Na kopnem so v tem času prevladovali Dinozavri (iz gr. -deinós = strašen in sauros = kuščar). Že zgodaj sta se ločili dve vrsti dinozavrov in sta se naprej razvijali vzporedno, prva vrsta je imela kolčne kosti zraščene kot jih imajo današnje ptice - dinozavri. V vodi pa je živela druga vrsta - plazilska ki je imela kolčne kosti zraščene kot jih imajo še danes krokodili, znanstveniki so jih poimenovali fitozavri -(Phytosaurus) ali Belodon , prednik današnjih krokodilov. Na kopnem je živelo tudi mnogo zverozobcev in majhnih kuščarjem podobnih -Rhynchocephalia- plazilcev. Proti koncu te dobe so se pojavili tudi vodni prebivalci -pleziozavri in ihtiozavri. Vodilne okamenine v tej dobi so amoniti, katerih ločimo več rodov in sicer; Ceratites, Arpadites, in Trachyceras ter školjke in ramenonožci. To so važne vodilne fosilije iz te dobe.
V tej dobi so nastali prvi plazilci (dinozavri), prvi sesalci in iglavci.
[uredi] Zunanje povezave
Mezozoik | ||
---|---|---|
Trias | Jura | Kreda |
- Ta geološki članek je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.