Web Analytics

See also ebooksgratis.com: no banners, no cookies, totally FREE.

CLASSICISTRANIERI HOME PAGE - YOUTUBE CHANNEL
Privacy Policy Cookie Policy Terms and Conditions
Hinduizem - Wikipedija, prosta enciklopedija

Hinduizem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

 Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana.
Povečaj
Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana.

Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Dharma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno religijo, ki jo še vedno izpolnjujejo in je prva izmed dharm. Značilnost hinduizma je velika raznolikost verovanj, izvajanj in svetih besedil. Religija izvira iz starodavne vedske kulture vsaj do leta 2000 pr. n. št. Hinduizem je tretja najbolj razširjena religija s približno 1,05 milijarde vernikov, od katerih jih 96% živi na Indijski podcelini.

Mogoče je duh hinduizma, ki ga ni navdihnila določena osebnost, najbolje zaobjet v vrstici iz starodavne Rigvede, »najstarejšega religioznega svetega besedila na svetu.« (1):

Sanskrt: एकम् सत् विप्रा: बहुधा वदन्ति
Prepis: Ekam Sat Vipraaha Bahudhaa Vadanti
Slovensko: »Resnica je ena, čeprav jih modreci poznajo mnogo.«
Rigveda (Knjiga I, Himna CLXIV, Kitica 46)

V bistvu bo vsako duhovno ravnanje, ki mu sledi vera, ljubezen in vztrajnost vodilo do istega skrajnega stanja samouresničitve. Zato se hindujska misel razlikuje z močnim bodrenjem strpnosti za različna verovanja, ker si trenutni sistemi ne morejo lastiti izključnega razumevanja transcendentne resnice.

Za hinduizem je bila ta zamisel tvorna sila pri določitvi 'večne dharme'. To je enako kakor je božanski jaz Advaite za obstoj, ki ostaja večno nespremenjena in samozadostna luč, usredinjena in predirljiva, neglede na nered in tok okoli nje.

Vendar pa beseda hinduizem sama po sebi pomeni samo –izem Indije. Beseda hindu se je prvo uporabljala pri Perzijcih za kazanje »tisti od reke Ind«.

Vsebina

[uredi] Pregled hinduizma

[uredi] Večna pot

[uredi] Joga dharma

[uredi] Štiri naloge življenja

[uredi] Štiri stopnje življenja

[uredi] Izvori, izrazje in družba

[uredi] Zgodovinski izvori in družbena podoba

[uredi] Zakonita določitev hinduizma

[uredi] Trenutna geografska razširjenost

Narodi Indije, Mauritiusa in Nepala, kakor tudi indonezijskega otoka Bali so večinoma hindujci; pomembne hindujske manjšine so v/na Bangladešu (11 milijonov), Mjanmaru (7,1 milijonov), Šrilanki (2,5 milijonov), ZDA (2,0 milijona) Pakistanu (3,3 milijone), Južnoafriški republiki (1,2 milijona), Združenem kraljestvu (1,2 milijona), Maleziji (1,1 milijona), Kanadi (0,7 milijona), Fidžiju (0,5 milijona), Trinidadu in Tobagu (0,5 milijona), Gvajani (0,4 milijona), Nizozemski (0,4 milijona), Singapuru (0,3 milijona) in Surinamu (0,2 milijona). Tudi na indonezijskih otokih Java in Borneo je veliko število domorodcev hindujcev. V svoji preobleki kot joga je hinduizem še bolj razpršen po vsem svetu. Samo v ZDA jo opravlja okoli 30 milijonov ljudi.

[uredi] Dharma in pravoverna hindujska družba: kasta

[uredi] Hindujska filozofija: šest vedskih šol mišljenja

Glavni članek: hindujska filozofija

[uredi] Purva Mimamsa

[uredi] Joga

joga je del hinduizma iz 13.stpoletja

[uredi] Utara Mimamsa: Tri šole Vedante

[uredi] Čisti monizem: Advaita Vedanta

[uredi] Prikrojen monizem: Višistadvaita Vedanta

[uredi] Dualizem: Dvaita Vedanta

[uredi] Druge kulture čaščenja

[uredi] Šole bhakti

Kaj pomeni beseda bhakti in o prakticiranju joge povezane z njo, si lahko preberete v poglavju o Bhakti jogi.

[uredi] Tantrizem

[uredi] Pomemben simbolizem in teme v hinduizmu

[uredi] Ahimsa in krava

[uredi] Hindujski simbolizem

[uredi] Oblike čaščenja: murtiji in mantre

[uredi] Mantra

[uredi] Hindujska sveta besedila

[uredi] Šruti

[uredi] Bhagavad-gita

Bhagavad-gita pomeni "Božja pesem".

Izgovoril jo je sam Bog Krišna svojemu prijatelju Ardžuni na bojnem polju Kurukšetre.

Več o knjigi si lahko preberete v poglavju o Bhagavad-giti.

[uredi] Smriti

[uredi] Viri

  1. Rigveda. Zgoščena enciklopedija Britannica
  2. »Hinduizem« na enciklopediji Microsoft Encarta Online

[uredi] Zunanje povezave

Hinduizem je tudi
v Wikislovarju, prostem slovarju.


Simboli religij Ta članek o verstvu je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.

Static Wikipedia (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2007 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu -

Static Wikipedia 2006 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu

Static Wikipedia February 2008 (no images)

aa - ab - af - ak - als - am - an - ang - ar - arc - as - ast - av - ay - az - ba - bar - bat_smg - bcl - be - be_x_old - bg - bh - bi - bm - bn - bo - bpy - br - bs - bug - bxr - ca - cbk_zam - cdo - ce - ceb - ch - cho - chr - chy - co - cr - crh - cs - csb - cu - cv - cy - da - de - diq - dsb - dv - dz - ee - el - eml - en - eo - es - et - eu - ext - fa - ff - fi - fiu_vro - fj - fo - fr - frp - fur - fy - ga - gan - gd - gl - glk - gn - got - gu - gv - ha - hak - haw - he - hi - hif - ho - hr - hsb - ht - hu - hy - hz - ia - id - ie - ig - ii - ik - ilo - io - is - it - iu - ja - jbo - jv - ka - kaa - kab - kg - ki - kj - kk - kl - km - kn - ko - kr - ks - ksh - ku - kv - kw - ky - la - lad - lb - lbe - lg - li - lij - lmo - ln - lo - lt - lv - map_bms - mdf - mg - mh - mi - mk - ml - mn - mo - mr - mt - mus - my - myv - mzn - na - nah - nap - nds - nds_nl - ne - new - ng - nl - nn - no - nov - nrm - nv - ny - oc - om - or - os - pa - pag - pam - pap - pdc - pi - pih - pl - pms - ps - pt - qu - quality - rm - rmy - rn - ro - roa_rup - roa_tara - ru - rw - sa - sah - sc - scn - sco - sd - se - sg - sh - si - simple - sk - sl - sm - sn - so - sr - srn - ss - st - stq - su - sv - sw - szl - ta - te - tet - tg - th - ti - tk - tl - tlh - tn - to - tpi - tr - ts - tt - tum - tw - ty - udm - ug - uk - ur - uz - ve - vec - vi - vls - vo - wa - war - wo - wuu - xal - xh - yi - yo - za - zea - zh - zh_classical - zh_min_nan - zh_yue - zu